petek, 7. junij 2024 od 9.30 do 14.00, na posestvu Podgrad, Prapreče 2, Vransko

Na praktično naravnanen strokovnem dogodku smo poleg predavanj, demostracij na njivi in možnosti preizkušanja imeli tudi dovolj časa za pogovor s svetovalci – specialisti za zelenjavo, kmetovalci in strokovnjaki.
Dogodka se je udeležilo več kot 40 strokovnjakov, svetovalcev in kmetovalcev z vse Slovenije.
V sodelovanju je moč je bilo geslo dogodka.

Podaljšanje svežine zelenjave s po-obiralno obdelavo z vročo vodo – prvi rezultati (prof. dr. Rajko Vidrih, Biotehniška fakulteta) pilotni projekt Podaljšanje svežine zelenjave s po-obiralno obdelavo z vročo vodo
Pomakanje sveže nabrane zelenjave v toplo ali vročo vodo se ne zdi pravi način, da bi omogočali daljše skladiščenje. A če to storimo pravilno, ji občutno podaljšamo svežino. Kako točno in ali so že na voljo rezultati testiranj prvih pomladnih pridelkov, v predstavitvi.

Kako in kdaj namakati – strokovno pravilno namakanje zelenjave (Luka Žvokelj, Biotehniška fakulteta). Kmetje običajno namakajo prepozno in takrat preveč. V predavanju tudi o tem, kako pravilno namakati, da bodo pridelki zdravi in obilni ter da ne bomo izpirali hranil in zaščitnih sredstev iz prsti.

Pridelava kurkume (Igor Škerbot, KGZ – Zavod CE), pilotni projekt Slovenska ekološka kurkuma. Trenutno vso kurkumo uvažamo, a bi jo, podobno kot ingver, lahko gojili tudi v Sloveniji. Potrošniki so za domačo pridelano kurkumo pripravljeni odšteti precej več kot za uvoženo, tako predstavlja dobro tržno priložnost.

Tržno vrtnarstvo – priložnost za manjše kmetije (Gregor Hribar, Čarna d.o.o.), pilotni projekt Ultra energetsko učinkovita pridelava zelenjave. Tržno kmetijstvo, pridelava zelenjave in sadja na majhnih, a intenzivno obdelanih površinah, omogoča zaslužek iz pridelave hrane tudi kmetom, ki nimajo velikih površin, nimajo mehanizacije ali ne želijo investirati vanjo. V predstavitvi tudi o projektu, kjer zbiramo domače prakse in izkušnje kmetov, ki od takega načina kmetovanja živijo.

Pomoč opraševalcem v intenzivni kmetijski krajini za podporo biodiverziteti ( doc. dr. Danilo Bevk, Nacionalni inštitut za biologijo), predstavitev rezultatov projekta EIP POMOP. Brez opraševalcev ni prehranske varnosti. Pri opraševanju je pogosto spregledana vloga divjih opraševalcev, ki so pogosto so pogosto učinkovitejši kot medonosna čebela. Nekateri oprašujejo tudi v slabem vremenu, torej v mrazu, dežju in vetru, ko medonosna čebela ni dejavna. V predstavitvi tudi o tem, kako narediti vrt in polja bolj privlačna za divje opraševalce, s tem povečati možnost oprašitve in pridelka.

Agro-ekološko kmetovanje – ekološko in ekonomsko uspešno kmetovanje, (Alexandra Waldmann, Čarna d.o.o), Horizon projekt Agroecology transect. V predavanju tudi o tem, kako lahko slovenski svetovalci in kmetovalci preko neobičajnega projekta dobijo znanja iz uglednih tujih ustanov, kot so Univerza v Wageningu ali Agroscop iz Švice.

Trženje zelišč – kaj prinaša trženjski center, (mag. Nataša Ferant, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije), pilotni projekt: Povezovalno trženjski center za zelišča

Mikrozelenje kot zanesljiv vir dohodka ( Boštjan Kristan, KGZ – Zavod MB), pilotni projekt Mikrozelenjava od semena do krožnika. V predstaviti o tem,kako vzpostaviti enostavno in optimalno tehnologijo pridelave mikrozelenjave na kmetijah in s tem povečati prihodke tudi v zimskih mesecih, ko je manj druge sveže zelenjave.

Trženje ekoloških pridelkov skozi zabojčke – izkušnje prvih 15 let Zelenega zabojčka (Gregor Hribar, Čarna d.o.o.). Zeleni zabojček je prvi in najstarejši dobavitelj zabojčkov na domove. V predstavitvi o tem, kako delajo, kakšne težave imajo, kako kmetje sodelujejo s trgovcem, kako skupaj načrtujejo pridelavo in ali so pri tem uspešni, kakšno kakovost pridelkov pričakujejo in ali so že obogateli (in zakaj ne)

Kmet kmetu svetovalec – kako in zakaj kmetje po svetu izmenjujejo znanje (Sarah Turrin and Martin Cutullic, predavanje v angleškem jeziku s prevodom). Sarah in Martin sta kmetovalca, ki sta se po večletnem nabiranju izkušenj na različnih kmetijah po Evropi lani odločila, da se ustalita v Planini pri Sevnici. Tam bosta razvijala kmetijo s tržno pridelavo zelenjave in sadja. V predstavitvi predvsem o tem, kako po Evropi, s poudarkom na Franciji, kjer so te prakse razvite in raznolike, kmetje sodelujujejo med seboj in kako izmenjujejo svoje izkušnje in znanje.

Združenje za celostno regenerativno kmetijstvo (Tilen Praprotnik, Vegerila). Ob predstavitvi društva tudi o tem, kako preživeti s kmetovanjem ob čim večjem upoštevanju naravnih vzorcev in procesov pozitivno prispevati k celotni naravi.

Sodelovanje tržnih vrtnarjev za večjo prepoznavnosti in veljavo (Tomislav Gjerkeš). Kmetijska politika in regulativa ni prilagojena tržnim vrtnarjem, ki kmetujejo na zelo majhnih površinah, a na njih lahko dosegajo velike prihodke. V predavanju o tem, kako to izboljšati in kakšni so drugi načrti organizacije.

e-motika – znotraj vrstni okopalnik za manjše kmetije (video), na posesti je potekala predstavitev stroja in demonstracija delovanja stroja, ki ga razvijajo v okviru EIP Pospešeno okopavanje zelenjave. Namenjen je za kmetije, ki ne želijo ali ne morejo kupiti znotrajvrstnih okopalnikov, priključkov za traktorjev, si pa ne želijo ali ne zmorejo vsega ročno okopavati.

Prikaz delovanja informacijskega sistema za namakanje Irrigen. Olajša strokovno pravilno namakanje in zmanjša količino dela, potrebnega za namakanje.

O posesti Podgrad

Na posestvi Podgrad drugo leto predvsem po načelih tržnega vrtnarstva v Čarni d.o.o. v sodelovanju s kmetovalcem Iro Zorko raziskujemo različne prakse pridelave zelenjave in uporabljajo spoznanja iz različnih projektov. Vse pridelano je prodano v Zelenih zabojčkih.
V okviru posesti je tudi dvorec in izvir z zajetjem, ki ga domačini poleti in pozimi uporabljajo za osvežitev.

Dogodek je organizirala Čarna d.o.o. s projektnimi partnerji v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor in Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani in Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani.

Strokovni posvet je potekal v okviru projektov EIP »Izboljšava kakovosti in podaljševanje svežine pridelkov s pomočjo poobiralne obdelave z vročo vodo«, EIP in v okviru Horizon projekta Agroecology Transect.