Intro
Agroecology-TRANSECT je raziskovalni projekt, sofinanciran v okviru programa Obzorje Evropa, ki združuje raziskovalce, kmete, svetovalce, oblikovalce politik in organizacije civilne družbe iz vse Evrope z namenom, da bi preko agroekologije prešli k bolj trajnostnim in odpornim prehranskim sistemom. Projekt, ki se je začel v septembru leta 2022, se je v avgustu 2026 zaključil.
Projekt je združil znanstvene raziskave s praktičnimi izkušnjami in raziskoval, kako je mogoče agroekološke pristope razširiti in prenesti v različne okoljske, družbene in gospodarske kontekste.
Na kratko: Kako je Čarna sodelovala v projektu in kaj kažejo rezultati ?
Zabojčkarji smo bili eden od tako imenovanih inovacijskih središč v okviru projekta, kjer smo razpravljali, testirali, merili ter znanstvenikom posredovali podatke, svoja mnenja in izkušnje, da so jih lahko zbrali, ovrednotili in sistematizirali. Izmenjali smo izkušnje z drugimi inovacijskimi središči in se učili drug od drugega; s tem smo prispevali k boljšemu razumevanju agroekologije in njenih možnosti ter pridobili vpogled v ovire in spodbude za njeno širšo uporabo ter bolj trajnostni prehranski sistem.
Projekt Agroecology-TRANSECT je ustvaril številne raziskave, orodja, študije primerov in partnerstva, ki bodo še naprej podpirali razvoj pravičnejših in trajnejših kmetijskih in prehranskih sistemov po vsej Evropi.
Projekt Agroecology-TRANSECT je po vsej Evropi našel številne dokaze, da lahko agroekološki pristopi podpirajo biotsko raznovrstnost, odpornost na podnebne spremembe in bolj stalne ter zanesljive vire preživetja na podeželju. Od izboljševanja zdravja tal in podpore opraševalcem do povečevanja odpornosti na podnebne in gospodarske pretrese – agroekologija ponuja praktične rešitve za številne izzive, s katerimi se danes soočajo kmetijstvo in prehranski sistemi.
Sodelovanje je ključnega pomena za preobrazbo
Za zaščito in uresničevanje preobrazbenega potenciala agroekologije je potreben neprekinjen dialog med kmeti, raziskovalci, svetovalci, oblikovalci politik in družbenimi gibanji. Projekt je pokazal, da združevanje različnih oblik znanja in izkušenj prinaša boljše rešitve, poglobljeno učenje in pomembnejše spremembe.
S štetjem deževnikov in večjo raznovrstnostjo kultur do odpornejših kmetij?
Kaj smo se v štirih letih projekta Agroecology-TRANSECT naučili o zdravju tal, deževnikih, mešanih posevkih in odpornosti ekoloških kmetij?
Kako izboljšati tla, zmanjšati pritisk škodljivcev, povečati biodiverziteto in hkrati ohraniti pridelavo ekonomsko vzdržno? Na papirju obstaja veliko agroekoloških rešitev. Na kmetiji pa je pomembno predvsem, ali delujejo v konkretnih razmerah.
Prav to smo v štirih letih evropskega raziskovalno-inovacijskega projekta Agroecology-TRANSECT preverjali tudi v Sloveniji. Čarna oziroma Zeleni zabojček je bil del evropske mreže 11 inovacijskih vozlišč, v katerih so raziskovalci, kmetje, svetovalci in drugi iskali načine, kako agroekološke pristope prenesti v vsakodnevno kmetijsko prakso.
Pri nas smo se osredotočili predvsem na manjše ekološke kmetije, pridelavo zelenjave in tržno vrtnarjenje. V času projekta smo vzpostavili eksperimentalno kmetijo na Vranskem, del spremljanja in preizkušanja pa je potekal tudi na kmetijah pridelovalcev, s katerimi sodelujemo.
Agroecology-TRANSECT na kratko
- Trajanje: 2022–2026
- Program: Horizon Europe
- Partnerji: 19 organizacij
- Inovacijska vozlišča: 11 po Evropi
- Slovenski partner: Čarna d.o.o. oziroma Zeleni zabojček
- V Sloveniji: poudarek na manjših ekoloških kmetijah, zelenjadarstvu in tržnem vrtnarjenju
Kaj smo pravzaprav preizkušali?
Agroekologija ni ena metoda in tudi ne seznam pravil, ki bi jih lahko enako uporabili na vsaki kmetiji. V projektu smo zato spremljali in preizkušali različne pristope: od zdravja in obdelave tal do biodiverzitete, varstva rastlin in kombiniranja različnih kultur.
Ob tem nas niso zanimali samo rezultati na njivi. Pomembno vprašanje je bilo tudi, kaj kmetu omogoča oziroma preprečuje, da bi določeno prakso dejansko uvedel. Koliko dela zahteva? Ali ima na voljo primerno mehanizacijo in znanje? In ali je takšna pridelava ekonomsko vzdržna?
Kaj nam o tleh povedo deževniki?
Ena od tem, ki smo jim namenili posebno pozornost, je bilo zdravje tal.
Na 21 slovenskih kmetijah smo analizirali različne lastnosti tal, med drugim organsko snov in organski ogljik, pH, teksturo, zbitost ter vsebnost nekaterih pomembnih hranil. Spremljali smo tudi življenje v tleh.
Med njegovimi bolj vidnimi predstavniki so deževniki. Sodelujejo pri razgradnji organske snovi ter vplivajo na strukturo in zračnost tal, zato nam lahko skupaj z drugimi kazalniki nekaj povedo o njihovem stanju.
Na eksperimentalni kmetiji na Vranskem smo leta 2026 v vzorcu velikosti 50 × 50 centimetrov našteli 35 deževnikov, leto prej pa na isti lokaciji največ 12. To se sliši kot odličen rezultat, vendar primerjava ni tako preprosta. Vzorčenji nista potekali ob istem času in v enakih razmerah, zato iz teh številk ne moremo sklepati, da se je število deževnikov v enem letu potrojilo.
In prav to je ena pomembnih lekcij projekta: pri agroekologiji je kontekst pomemben.
Manj obdelave tal ne pomeni nujno nič obdelave
Na Vranskem smo od začetka poskušali tla čim manj mehansko obdelovati in vanje posegati predvsem površinsko, kadar je bilo to potrebno.
Toda tudi tukaj ni univerzalnega recepta. Pri tržnem vrtnarjenju popolna opustitev obdelave tal ni primerna za vsako kmetijo. Način obdelave je treba povezati s kolobarjem, pokrivnimi posevki, obvladovanjem plevela, načinom spravila in mehanizacijo, ki jo ima kmetija na voljo.
Vprašanje zato ni preprosto »orati ali ne orati?«, ampak kako tla obdelovati tako, da lahko pridelujemo hrano in hkrati dolgoročno ohranjamo njihovo strukturo in življenje.
Kaj je pokazal Agroecology-TRANSECT širše?
Slovenski poskusi so le del veliko večje slike. Širša analiza projekta je pokazala pozitivne učinke agroekoloških praks na biodiverziteto, tudi na organizme v tleh, ter na zaloge ogljika v tleh in zmanjševanje emisij N₂O.
Posebej zanimiva je ugotovitev, da kombinacije agroekoloških praks kažejo večji potencial kot posamezni ukrepi, čeprav je raziskav, ki proučujejo njihovo skupno delovanje, še vedno premalo.
To se dobro ujema tudi z našimi praktičnimi izkušnjami. Zdravih tal, več biodiverzitete ali odpornejše kmetije ne ustvari en sam ukrep.
Poskus, ki ni uspel, je lahko dober rezultat
Eden zanimivejših poskusov pri nas je bil povezan z mešanimi posevki oziroma intercroppingom. Med zelenjavo smo zasadili cvetoče rastline, ki naj bi privabile naravne sovražnike škodljivcev in tako pomagale zmanjšati njihov pritisk na pridelek.
Poskus v Sloveniji ni dal rezultata, ki smo ga pričakovali. Zaradi vremenskih razmer ponekod niso dobro uspevale bodisi gojene rastline bodisi spremljevalne cvetoče rastline.
Toda tudi tak rezultat je pomemben. Pokazal je, da večja raznovrstnost sama po sebi še ni dovolj. Pomembni so izbor rastlin, čas setve oziroma sajenja, vreme in lokalne pridelovalne razmere.
Izkušnje iz drugih okolij, vključenih v projekt, kažejo, da lahko dobro načrtovane spremljevalne rastline povečajo prisotnost naravnih sovražnikov in zmanjšajo število škodljivcev. Vprašanje torej ni samo, kaj posadimo skupaj, ampak tudi kje, kdaj in kako.
Kaj smo se naučili od drugih?
Ena največjih vrednosti Agroecology-TRANSECT za nas ni bil posamezen poskus, ampak možnost primerjave izkušenj iz različnih evropskih okolij.
Projekt je povezal 11 inovacijskih vozlišč. Rešitve, ki delujejo v enem okolju, niso nujno neposredno prenosljive v drugo, lahko pa iz njih razumemo, kaj je vredno preizkusiti in kaj moramo pri tem upoštevati.
Hkrati smo si v Sloveniji še naprej prizadevali za okrepitev povezave pridelovalcev ekološke zelenjave ter izmenjavo znanja med kmeti, svetovalci in raziskovalci. V okviru teh izmenjav smo delili tudi izkušnje iz drugih projektov, med drugim s področja učinkovitejšega namakanja, ter znanje s področja gojenja zelenjave in tržnega vrtnarjenja.
Povezane vsebine na Čarnini strani: Irrigen – informacijski sistem za namakanje · E-motika: samohodni okopalnik za male kmetije · Tržno vrtnarjenje: izkušeni predajajo znanje
Agroekologija se ne konča na njivi
Morda je prav to eden najpomembnejših zaključkov štirih let projekta.
Kmet lahko izboljšuje tla, uvaja pokrivne posevke, povečuje raznovrstnost in zmanjšuje posege v ekosistem. Toda če za to nima časa, ljudi, primerne in cenovno dostopne tehnologije ali trga, na katerem lahko pridelek proda po ustrezni ceni, sprememba dolgoročno težko obstane.
Da te ovire niso omejene le na 11 inovacijskih vozlišč projekta, kaže širša analiza AET. V anketi je sodelovalo 89 agroekoloških pobud iz 23 evropskih držav, dodatno pa so opravili poglobljene intervjuje z 22 pobudami iz 15 držav. Deležniki so med največjimi izzivi izpostavili neskladne in premalo podporne politike, nizko donosnost in pomanjkanje ustreznih trgov, pomanjkanje delovne sile, neustrezno oziroma težko dostopno tehnologijo ter kratkoročno financiranje raziskav.
Na podlagi teh ugotovitev projekt med drugim priporoča bolj skladne in dolgoročne podporne politike, ciljno finančno podporo kmetom v prehodu, razvoj poštenih in donosnih trgov za agroekološke proizvode, vlaganja v prilagojeno infrastrukturo in tehnologijo ter krepitev sodelovanja med kmeti, raziskovalci in svetovalci. Če želimo več lokalne, sezonske in ekološke hrane, zato ni dovolj kmetu povedati, kako naj prideluje. Potrebuje tudi dostopno znanje in tehnologijo, podporo pri prilagajanju na podnebne spremembe, stabilen trg in ceno, ki mu omogoča nadaljevanje pridelave.
Več o projektu in rezultatih
Za nadaljnje branje predlagamo naslednje zunanje povezave:
O projektu Agroecology-TRANSECT
Agroecology-TRANSECT Toolkit – poročila, praktična gradiva, webinarji in druge vsebine
Uradna spletna stran Agroecology-TRANSECT
Uradni podatki o projektu na CORDIS
